S svojimi ustvarjalnimi prstki sem zate in predvsem za otroke pripravila nekaj kamišibajev, da si boste lahko krajšali kakšno prosto minutko ob večerih ali deževnih dneh. 🙂

Najbrž se sprašuješ, kaj sploh je kamišibaj. Pa naj ti najprej povem, da je to stara japonska tehnika pripovedovanja zgodbe ob slikah. Japonsko pomeni kami: papir, šibaj: gledališče. Slike oziroma ilustracije so vstavljene v lesen okvir oziroma oder, ki se imenuje butaj.

kamišibaj – butaj
lesen oder butaj

Kamišibajkar ob pripovedovanju prestavlja ilustracije, ki prikazujejo dejanja v zgodbi.

kamišibajkar prestavlja ilustracije, ki prikazujejo dejanja v zgodbi

Kamišibaju pa ne prisluhnejo zgolj otroci. Namenjen je tudi odraslim. Poleg zgodb z njim lahko uprizorimo pesmi, mite, basni, izštevanke, uganke, pregovore ali karkoli si želimo, le malo domišljije moramo imeti.

Včasih se je kamišibajkar pripeljal v vas s kolesom in imel na prtljažniku pritrjen lesen oder, pod katerim so bili predali za sladkanje. Na svoj prihod je opozoril z udarjanjem dveh paličic drugo ob drugo. Kmalu so se okoli njega zbrali otroci in odrasli in si za drobiž kupili sladkarijo in ogled predstave. Kamišibajkar je svojo zgodbo premišljeno pripravil v nadaljevanjih. Ko je bilo najbolj napeto, se je poslovil in odpeljal. S tem si je zagotovil publiko ob naslednjem obisku.

kamišibajkar na kolesu

Korenine kamišibaja segajo v budistične templje, kjer so menihi s pomočjo slik seznanjali ljudi z vsebinami suter, svetih zgodb. V obliki, kot ga poznamo danes, se je pojavil okoli 1929 na Japonskem. Svoj vrh je doživel do leta 1931, ko je bilo samo v Tokiu 20.000 kamišibajkarjev. Zanimivo je, da se je ohranil celo med drugo svetovno vojno kot politično propagandni medij. S pojavom televizije je nato počasi spet zamrl. Televiziji so na začetku rekli “denki” kamišibaj , kar po japonsko pomeni električni kamišibaj. 🙂

Iz ulic se je kamišibaj preselil predvsem v razrede in igralnice, kjer ga še danes uporabljamo pri pedagoškem in terapevtskem delu.

V Sloveniji ga poznamo od leta 2013. Od takrat se je po zaslugi Gledališča Zapik naglo razširil po vseh slovenskih regijah in postal del kulturnega programa. Kot dragocen pripomoček ga uporabljamo tudi v pedagogiki in terapiji.

Povzeto po: https://slikovedke.com/kaj-je-kamisibaj/

Zdaj, ko sem ti povedala nekaj o kamišibaju, pa verjamem, da že komaj čakaš na kako zgodbo. Brez skrbi, prihaja v naslednjem blogu.

Do takrat pa en sončen pozdrav!

Anamarija – Ustvarjalni prsti

Kategorije: Blog

0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja